Item request has been placed! ×
Item request cannot be made. ×
loading  Processing Request

Vpliv epidemije COVID-19 na zdravstveno politiko Slovenije in Švedske ; The impact of the COVID-19 epidemic on the health policy of Slovenia and Sweden

Item request has been placed! ×
Item request cannot be made. ×
loading   Processing Request
  • معلومة اضافية
    • Contributors:
      Durnik, Mitja
    • بيانات النشر:
      D. Rep
    • الموضوع:
      2022
    • Collection:
      University of Ljubljana: Repository (RUJ) / Repozitorij Univerze v Ljubljani
    • نبذة مختصرة :
      V diplomskem delu je obravnavan vpliv epidemije COVID-19 na zdravstveno politiko Slovenije in Švedske. Teoretični del diplomskega dela vsebuje pojmovno- teoretsko raven, s katero so opredeljeni pojmi, kot so: zdravstveni sistem, zdravstveno varstvo in zdravstvena politika. Historična metoda obravnava zgodovinski razvoj zdravstvenih sistemov v obeh državah. Sledi primerjalna analiza zdravstvenih sistemov obeh obravnavanih držav ter prednosti in slabosti enega in drugega. Primerjava statističnih podatkov ocenjuje delovanje obeh sistemov v izbranih državah v času epidemije. Prikazano je tudi razmerje med stroko in politiko ter njuna vloga pri kriznem upravljanju z epidemijo. Raziskovalno obdobje je trajalo od decembra 2020 do decembra 2021, raziskovalni del diplomskega dela pa je nastal na podlagi zbranih podatkov primarnih in sekundarnih virov, s pomočjo katerih so analizirani članki in prispevki ter druga besedila, ki se navezujejo na tematiko, ki jo diplomsko delo preučuje. Ugotovili smo, da se države razlikujejo po številnih geografskih, družbenih, političnih in ekonomskih dejavnikih, zato jih je težko v celoti primerjati. Najbolj pereč problem tako v Sloveniji kot tudi na Švedskem je po naših ugotovitvah v prvi vrsti neustrezno načrtovanje kadrov v zdravstvu. V Sloveniji imamo po zadnjih razpoložljivih podatkih OECD in Eurostata 3,2 zdravnika na 1.000 prebivalcev, na Švedskem 4,3 zdravnika, povprečje EU pa je 3,8. Omejeno število zdravnikov in ne pomanjkanje finančnih sredstev zanje je glavni razlog za čakalne dobe v Sloveniji, ki so se v času epidemije še podaljšale. Nobena izmed držav ne izstopa po vseh ključnih kazalnikih kakovosti zdravstvene oskrbe, niti države z visokim deležem izdatkov za zdravstvo, kar pomeni, da lahko države še veliko naredijo na področju preventive, zgodnje diagnostike in zdravljenja. ; The diploma thesis covers the impact of COVID-19 on health policies of Slovenia and Sweden. The theoretical part of the thesis contains a conceptual-theoretical section in which the following concepts ...
    • File Description:
      application/pdf
    • Relation:
      https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=138326; https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=158608&dn=; https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/119487491; http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-138326
    • Rights:
      info:eu-repo/semantics/openAccess
    • الرقم المعرف:
      edsbas.AF2C5F2B